Delavci družbe DARS d.d. bodo v nedeljo popoldan, 2. septembra 2012, zaradi odstranitve betonskih otokov postavili zaporo na čelni cestninski postaji Log na primorskem avtocestnem kraku. Dela v prvi fazi preureditve cestninske postaje se bodo začela v ponedeljek, 3. septembra 2012, delavci DARS d.d. pa jih bodo skupaj z obstoječimi pogodbenimi partnerji na področju vzdrževanja avtocest predvidoma končali do sredine septembra 2012.
Tako med postavitvijo zapore, kakor tudi med samimi deli bosta za prehod vinjetnih vozil prek cestninske postaje Log omogočeni še vedno po dve stezi v vsako smer, drugi dve v vsako smer pa bosta zaprti.
Cestninjenje tovornih oz. vseh nevinjetnih vozil bo potekalo brez večje spremembe obstoječe prometne ureditve. Med opravljanjem preureditvenih del, ki bodo potekala 24 ur na dan, je zlasti v konicah pričakovati zgostitve in zastoje.
Hitrost vožnje prek cestninske postaje Log bo med opravljanjem omenjenih del še vedno omejena na 40 km/h, po končani preureditvi v okviru prve faze pa bodo vinjetna vozila prek nje lahko vozila po dveh vinjetnih pasovih v vsako smer vožnje 60 km/h, medtem ko bo v primeru dežja hitrost vožnje z ustrezno prometno signalizacijo še vedno omejena na 40 km/h. Uporabnice in uporabnike tega dela primorske avtoceste pozivamo k previdni vožnji. Med izvajanje del naj zaradi zagotavljanja varnosti delavcev in vseh udeležencev v prometu spoštujejo obstoječo omejitev hitrosti 40 km/h, kar bo občasno poostreno nadzirala tudi Policija. Tudi po zaključku del bo hitrost vožnje prek cestninske postaje ustrezno nadzirana. Nova ureditev cestninske postaje Log bo v skladu z ugotovitvami študije Prometnotehniškega inštituta, ki deluje v okviru Fakultete za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani.
Določena dela, povezana s prvo fazo preureditve cestninske postaje Log, so že bila opravljena v iztekajočem se tednu, vendar pa so bila take narave, da niso terjala postavitve zapore in tudi promet zaradi njih ni bil oviran. Sodelavci iz Službe za IT&ITS v DARS d.d. so namreč med drugim prestavili infrastrukturne komunalne vode (napajalni kabli, sistem štetja prometa, utripalci, znaki) in opravili še nekatera druga dela s tega področja, ki so predpogoj za začetek rušitve betonskih otokov.
Sicer pa bodo delavci DARS d.d. in njegove strokovne službe vsa dela, ki jih lahko in za katera so usposobljeni, opravili v lastni režiji.
Po prejemu recenziranega projekta za izvedbo vzpostavitve prostega prometnega toka vinjetnih vozil na čelni cestninski postaji Log, ki ga je pripravil projektant, PNZ svetovanje projektiranje d.o.o., sodelavci s področja izvedbe vzdrževanja avtocest skupaj z njihovimi kooperanti v začetku prihodnjega tedna pričnejo odstranjevati štiri oz. pet (sredinski bo le delno porušen) ločilnih betonskih otokov ob vinjetnih stezah. Dela bodo zaključili, kakor omenjeno, predvidoma do sredine septembra 2012, ko bodo vinjetne steze, po dve v vsako smer vožnje, omogočale hitrost vožnje do 60 km/h (ob dežju oz. mokrem vozišču še vedno 40 km/h). Gre za, kakor omenjeno, prvo fazo preureditve cestninske postaje Log. Ker bi bil enkraten poseg v to cestninsko postajo prevelik, oziroma, bi tak način izvedbe predstavljal preveliko ogroženost za uporabnike avtoceste, so se v DARS d.d. odločili, da bo druga faza izvedena naknadno.
S prvo fazo oz. odstranitvijo ločilnih betonski otokov želi DARS predvsem povečati varnost prehajanja vinjetnih vozil prek cestninske postaje, medtem ko se bo z zaključeno drugo fazo, ki bo pomenila obsežnejši poseg, omogočila tudi občutno večja pretočnost prometa, ob hkratni zagotovitvi čim večje možne varnosti. Za višje hitrosti vožnje so namreč nujne sprememba prečnih sklonov, ki predvsem ob dežju zagotavljajo ustrezno odtekanje vode z vozišča, to pa zahteva rekonstrukcijo ceste v celotnem območju platoja cestninske postaje. Za vozila, ki ne uporabljajo vinjet, bo potrebno ustrezno preurediti zaviralne in pospeševalne pasove pred platojem oz. za njim, kjer se ta vozila cestninijo.
Predvidoma jeseni letos bo zaključena tudi priprava projekta preureditve za vse ostale čelne cestninske postaje, zgrajene pred uvedbo vinjetnega sistema. Njihova preureditev je strokovno zahtevna, ker vsaka cestninska postaja predstavlja objekt zase, poleg tega so tudi, za razliko od Loga, prostorsko umeščene tako, da ne omogočajo preprostejših projektantskih rešitev.
Čelna cestninska postaja Log na odseku avtoceste Ljubljana–Vrhnika je prometno najbolj obremenjena cestninska postaja. V letu 2011 je povprečni letni dnevni promet znašal (v obe smeri) 59.055 vozil (leto prej 56.561 vozil). Za primerjavo, na preostali čelni cestninski postaji na tem kraku, to je Videž, je povprečni letni dnevni promet znašal v letu 2011 18.610 vozil (leta 2010 17.625). Na cestninski postaji Vransko na štajerski avtocesti je bil povprečni letni dnevni promet v letu 2011 37.808 vozil (leta 2010 36.191 vozil), na Kompolju pa 39.764 vozil (leta 2010 38.372 vozil).
Na avtocesti med Šentiljem in Koprom, sta zadnji teden avtusta 2012 postali aktivni dve večji delovišči z obnovitvenimi deli, Unec–Postojna (na odseku, ki ga trenutno obnavljamo, ni bilo večjih obnovitvenih posegov vse od leta 1998) in Šentrupert–Vransko (večjih obnovitvenih posegov ni bilo vse od njegove predaje prometu v letu 1995), preureditev cestninske postaje Log dodatna motnja v pretočnosti prometa, ki pa bo razmeroma kratkotrajna. Poudariti tudi velja, da sta bili omenjeni delovišči z obnovitvenimi deli načrtovani in predhodno tudi pravočasno napovedani. Ob postavitvi zapore so zlasti v konicah nastajali zastoji, ki pa jih v takem obsegu med samim izvajanjem del na pričakujemo; na odseku primorske avtoceste Unec–Postojna sta od četrtka zvečer, 30. avgusta 2012, vzpostavljena po dva zožena pasova v vsako smer, na odseku Vransko–Šentrupert pa skupno sicer trije, vendar z vzpostavljanjem dveh pasov v smeri povečanega prometa. Kljub temu lahko v konicah na tem delu štajerske avtoceste pride do zgostitev prometa in zastojev.
Dejstvo je, da je DARS d.d. kot upravljavec avtocestnega sistema po zakonu dolžan zagotoviti nemoten in varen potek prometa, za izvajanje te obveznosti so potrebna tudi obnovitvena dela. Stanje naših avtocest in hitrih cest se preverja tudi po mednarodnih standardih. Osnovni cilj teh del je večja varnost in pretočnost prometa po koncu del. Kljub določenim ukrepom, ki se že izvajajo in jih bodo v prihodnje skušali še optimizirati, pa se zastojem glede na prometne obremenitve in tehnične karakteristike naših cest tudi v prihodnje v celoti ne bo mogoče izogniti.
Tako med postavitvijo zapore, kakor tudi med samimi deli, ki bodo po načrtu zaključena predvidoma do sredine septembra 2012, bosta za prehod vinjetnih vozil prek cestninske postaje Log omogočeni še vedno po dve stezi v vsako smer, drugi dve v vsako smer pa bosta zaprti.
Cestninjenje tovornih oz. vseh nevinjetnih vozil bo potekalo brez večje spremembe obstoječe prometne ureditve. Med opravljanjem preureditvenih del, ki bodo potekala 24 ur na dan, je zlasti v konicah pričakovati zgostitve in zastoje.
Hitrost vožnje prek cestninske postaje Log bo med opravljanjem omenjenih del še vedno omejena na 40 km/h, po končani preureditvi v okviru prve faze pa bodo vinjetna vozila prek nje lahko vozila po dveh vinjetnih pasovih v vsako smer vožnje 60 km/h, medtem ko bo v primeru dežja hitrost vožnje z ustrezno prometno signalizacijo še vedno omejena na 40 km/h. Uporabnice in uporabnike tega dela primorske avtoceste pozivamo k previdni vožnji. Med izvajanje del naj zaradi zagotavljanja varnosti delavcev in vseh udeležencev v prometu spoštujejo obstoječo omejitev hitrosti 40 km/h, kar bo občasno poostreno nadzirala tudi Policija. Tudi po zaključku del bo hitrost vožnje prek cestninske postaje ustrezno nadzirana. Nova ureditev cestninske postaje Log bo v skladu z ugotovitvami študije Prometnotehniškega inštituta, ki deluje v okviru Fakultete za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani.
Določena dela, povezana s prvo fazo preureditve cestninske postaje Log, so že bila opravljena v iztekajočem se tednu, vendar pa so bila take narave, da niso terjala postavitve zapore in tudi promet zaradi njih ni bil oviran. Sodelavci iz Službe za IT&ITS v DARS d.d. so namreč med drugim prestavili infrastrukturne komunalne vode (napajalni kabli, sistem štetja prometa, utripalci, znaki) in opravili še nekatera druga dela s tega področja, ki so predpogoj za začetek rušitve betonskih otokov.
Sicer pa bodo delavci DARS d.d. in njegove strokovne službe vsa dela, ki jih lahko in za katera so usposobljeni, opravili v lastni režiji.
Po prejemu recenziranega projekta za izvedbo vzpostavitve prostega prometnega toka vinjetnih vozil na čelni cestninski postaji Log, ki ga je pripravil projektant, PNZ svetovanje projektiranje d.o.o., sodelavci s področja izvedbe vzdrževanja avtocest skupaj z njihovimi kooperanti v začetku prihodnjega tedna pričnejo odstranjevati štiri oz. pet (sredinski bo le delno porušen) ločilnih betonskih otokov ob vinjetnih stezah. Kot omenjeno bodo dela zaključena predvidoma do sredine septembra 2012, ko bodo vinjetne steze, po dve v vsako smer vožnje, omogočale hitrost vožnje do 60 km/h (ob dežju oz. mokrem vozišču še vedno 40 km/h). Gre za, kakor omenjeno, prvo fazo preureditve cestninske postaje Log. Ker bi bil enkraten poseg v to cestninsko postajo prevelik, oziroma, bi tak način izvedbe predstavljal preveliko ogroženost za uporabnike avtoceste, se je DARS d.d. odločil, da bo druga faza izvedena naknadno.
Cilj prve faze oz. odstranitve ločilnih betonski otokov je predvsem povečati varnost prehajanja vinjetnih vozil prek cestninske postaje, medtem ko se bo z zaključeno drugo fazo, ki bo pomenila obsežnejši poseg, omogočila tudi občutno večja pretočnost prometa, ob hkratni zagotovitvi čim večje možne varnosti. Za višje hitrosti vožnje so namreč nujne sprememba prečnih sklonov, ki predvsem ob dežju zagotavljajo ustrezno odtekanje vode z vozišča, to pa zahteva rekonstrukcijo ceste v celotnem območju platoja cestninske postaje. Za vozila, ki ne uporabljajo vinjet, bo potrebno ustrezno preurediti zaviralne in pospeševalne pasove pred platojem oz. za njim, kjer se ta vozila cestninijo.
Predvidoma jeseni letos bo zaključena tudi priprava projekt preureditve za vse ostale čelne cestninske postaje, zgrajene pred uvedbo vinjetnega sistema. Njihova preureditev je strokovno zahtevna, ker vsaka cestninska postaja predstavlja objekt zase, poleg tega so tudi, za razliko od Loga, prostorsko umeščene tako, da ne omogočajo preprostejših projektantskih rešitev.
Čelna cestninska postaja Loga na odseku avtoceste Ljubljana–Vrhnika je prometno najbolj obremenjena cestninska postaja. V letu 2011 je povprečni letni dnevni promet znašal (v obe smeri) 59.055 vozil (leto prej 56.561 vozil). Za primerjavo, na preostali čelni cestninski postaji na tem kraku, to je Videž, je povprečni letni dnevni promet znašal v letu 2011 18.610 vozil (leta 2010 17.625). Na cestninski postaji Vransko na štajerski avtocesti je bil povprečni letni dnevni promet v letu 2011 37.808 vozil (leta 2010 36.191 vozil), na Kompolju pa 39.764 vozil (leta 2010 38.372 vozil).
V družbi DARS d.d. se zavedamo, da bo na avtocesti med Šentiljem in Koprom, kjer sta ta teden postali aktivni dve večji delovišči z obnovitvenimi deli, Unec–Postojna (na odseku, ki ga trenutno obnavljamo, ni bilo večjih obnovitvenih posegov vse od leta 1998) in Šentrupert–Vransko (večjih obnovitvenih posegov ni bilo vse od njegove predaje prometu v letu 1995), preureditev cestninske postaje Log dodatna motnja v pretočnosti prometa, ki pa bo razmeroma kratkotrajna. Poudariti tudi velja, da sta bili omenjeni delovišči z obnovitvenimi deli načrtovani in predhodno tudi pravočasno napovedani. Ob postavitvi zapore so zlasti v konicah nastajali zastoji, ki pa jih v takem obsegu med samimi izvajanjem del na pričakujemo; na odseku primorske avtoceste Unec–Postojna sta od četrtka zvečer, 30. avgusta 2012, vzpostavljena po dva zožena pasova v vsako smer, na odseku Vransko–Šentrupert pa skupno sicer trije, vendar z vzpostavljanjem dveh pasov v smeri povečanega prometa. Kljub temu lahko v konicah na tem delu štajerske avtoceste pride do zgostitev prometa in zastojev.
Dejstvo je, da je DARS d.d. kot upravljavec avtocestnega sistema po zakonu dolžan zagotoviti nemoten in varen potek prometa, za izvajanje te obveznosti so potrebna tudi obnovitvena dela. Stanje naših avtocest in hitrih cest se preverja tudi po mednarodnih standardih. Osnovni cilj teh del je večja varnost in pretočnost prometa po koncu del. Kljub določenim ukrepom, ki jih že izvajamo in jih bomo v prihodnje skušali še optimizirati, pa se moramo zavedati, da se zastojem glede na prometne obremenitve in tehnične karakteristike naših cest tudi v prihodnje v celoti ne bomo mogli izogniti.
Vir: DARS. d.d.