DARS d.d. je predal prometu smerno vozišče gorenjske avtoceste med Peračico in Podtaborom, prav tako pa je bil glavni investitor na novo odprte mengeške obvoznice.
Manjkajoči del gorenjske avtoceste
Z dograditvijo druge polovice 2,4 kilometra dolge avtoceste, v smeri Radovljica–Kranj, je v celoti zgrajen skupno 70-kilometrski krak štiripasovne avtoceste med Karavankami in Ljubljano. Vrednost opravljenih del na dograjenem smernem vozišču avtoceste Peračica–Podtabor, katerega trasa poteka skozi predor in prek treh viaduktov, znaša 28,45 milijona evrov.
Zaradi zapiranja prehodov med pasovi (montaža jeklene varnostne ograje, zamenjava poškodovanih sidrnih elementov, obnova asfalta) in obnove horizontalne signalizacijo (črte) na levi polovici avtoceste, torej na smernem vozišču proti Jesenicam, bo na tem odseku predvidoma še vsaj dva tedna oviran promet. Predvidena je zapora prehitevalnih pasov na obeh straneh, potek del pa je odvisen od vremenskih razmer.
Čeprav gre za razmeroma kratek odsek, le 2,4 kilometra, so bila dela z inženirskega vidika zahtevna. Na odseku so trije viadukti (Peračica v dolžini 378 metrov, najvišji steber je visok 56 metrov; Ljubno v dolžini 118,4 metra, najvišji steber je visok 20,5 metra ter Lešnica v dolžini 186,3 metra, z najvišjim stebrom 39,8 metra), predor Ljubno dolžine 260 metrov in podvoz za lokalno pot. Poleg zgraditve omenjenih objektov in trase je bilo potrebno izvesti še vse potrebne prestavitve komunalnih vodov (telekomunikacijski kabli, sistem za klic v sili, sisteme za nadzor in vodenje predora z razsvetljavo) ter urediti deviacije/prestavitve poljskih poti za dostope na zemljišča.
Dva od treh viaduktov sta bila v celoti porušena in nadomeščena z novima. Pri viaduktu Lešnica pa je bila ohranjena podporna konstrukcija (temelji in stebri), vendar obnovljena (temelji poglobljeni in stebri dobetonirani). Viadukt Peračica je armiranobetonska prednapeta konstrukcija, grajen po sistemu prostokonzolne gradnje (enako kot npr. črnokalski viadukt). Ravno tako je armiranobetonska prednapeta konstrukcija viadukt Ljubno, vendar grajen po metodi z narivanjem. Zgornja konstrukcija viadukta Lešnica je sovprežna konstrukcija (jekleni škatlasti spodnji del in armiranobetonska voziščna plošča), grajena tudi po metodi z narivanjem. Pri starem predoru Ljubno je bila odstranjena betonska notranja obloga, izveden dodaten izkop zaradi večje širine vozišča (predor razširjen za odstavni pas) in izvedeni nova primarna podgradnja ter nova notranja armiranobetonska obloga predora. V okviru elektro in strojne opreme predora so bili med drugim izvedeni razsvetljava, klic v sili in video nadzor.
Pogodbeni izvajalci del so bili SCT d.d., Primorje, d.d., CPM d.d., Pomgrad d.d.. in Kraški zidar d.d.. Nadzor nad izvedbo del je opravljal DRI upravljanje investicij, d.o.o.. Projekte premostitvenih objektov je pripravil Ponting inženirski biro d.o.o., razen podvoza za poljsko pot (Projekt nizke zgradbe, d.o.o. - PNZ). Projekt predora je izdelalo podjetje Geoportal d.o.o.. Kontrolo kakovosti sta opravljala Zavod za gradbeništvo Slovenije ter Gradbeni inštitut ZRMK.
Od leta 1994, začetka uresničevanja nacionalnega programa izgradnje avtocest (NPIA), je DARS d.d. predal prometu skupno 528 kilometrov avtocest in hitrih cest ter drugih javnih cest po NPIA.
Mengeška obvoznica
V Mengšu so odprli prvi odsek težko pričakovane obvoznice. Prometu jo je predal župan občine Mengeš Franc Jerič. Obvoznica je sicer razdeljena na dva pododseka, danes so odprli prvega v dolžini 3160 metrov, za drugega v dolžini 1600 metrov pa so govorniki obljubili, da bo zgrajen v bližnji prihodnosti.
Obvoznica bo precej razbremenila center Mengša, ki se je predvsem ob prometnih konicah dušil v pločevini. Glavni investitor je bil DARS, občina Mengeš pa je financirala izgradnjo hodnika od krožišča na Slovenski cesti do semaforja pri TUŠ-u in izgradnjo hodnika od krožišča na Grobeljski cesti proti centru Mengša, v vrednosti 50.000 evrov. Vrednost vseh del po pogodbi je znašala nekaj manj kot 8,5 milijona evrovz, pogodbeni izvajalci del pa so bili SCT d.d. Ljubljana, Cestno podjetje Ljubljana in Gradis skupina G.
viri:
Dars,d.d.
Občina Mengeš